V nedeljo, 20. oktobra 2019, je potekal že 17. Dan istrskih planincev. Dogodek vsako leto organizira Zveza istrskih planinskih društev (Istarski planinarski savez) iz Pulja, člani Obalnega planinskega društva Koper pa se jih že vsa leta udeležujejo. Tokrat je bilo malo drugače, saj je pri prireditvi sodelovalo tudi Obalno planinsko društvo, ker je bil osrednji dogodek čezmejni pohod Slovenija – Hrvaška. Pohod je bil uvrščen v projekt »Slovenija planinari«.

Zakaj tako? Seči moramo nekoliko v zgodovino planinske dejavnosti v Istri. Planinci slovenske Istre so tradicionalno povezani s hrvaškimi planinci. Tako je bilo že vseskozi po 2. svetovni vojni in tudi danes je tako. Sodelujejo in ustvarjajo skupni planinski prostor in prav Čičarija je tista, ki jih še posebej povezuje.

Letošnji pohod v spomin na Josipa Sakomana je potekal po skupnem delu poti slovenskih in hrvaških planincev, od Goliča do Žbevnice, po tako imenovani Sakomanovi poti, ki so jo odprli pred petimi leti. Josip Sakoman je bil planinec iz Zagreba, ki je s svojo ekipo že leta 1971 uredil in povezal poti od Ankarana oz. Slavnika do Učke - to je bila prva t. i. Istrska planinska pot, zanjo je skrbel več kot 20 let. Oral je ledino planinstva po Istri, ki ima zdaj izjemno razvejano mrežo dobro obiskanih poti na obeh straneh meje.

Številni udeleženci - našteli so jih preko 200 iz vseh planinskih društev Istre, Kvarnerja in Slovenije, med njimi je bilo veliko mladih - so se zbrali v Rakitovcu, vasici pod Kraškim robom, tik pred slovensko-hrvaško mejo. Na začetku so prisluhnili pozdravom Alda Zubina - predsednika Obalnega društva Koper, Valterja Miklavčiča iz Društva za slovensko-hrvaško čezmejno sodelovanje in druženje na območju Eko parka Kras ter Gorana Šepića, predsednika Istrske planinske zveze (IPS).

Dolga vrsta planincev pod vodstvom slovenskih in hrvaških vodnikov se je nato usmerila skozi vas in ob lepo ohranjenih kalih proti Goliču in naprej po Sakomanovi poti. Žal je megla postajala vse gostejša in prekrivala sicer slikovite razglede. Povzpeli so se tudi na Špičasti vrh in nato dosegli Žbevnico - visoko 1214 m, ter se mimo lepo obnovljene planinske koče pod Žbevnico spustili do Bresta, kjer jih je čakalo kosilo in druženje. Pri tem so prestopili državno mejo. Te poti za zdaj še ni mogoče prehoditi brez posebnega dovoljenja slovenske in hrvaške mejne policije in njihovega varovanja.
Hrvaški planinci so namerili, da so prav vsi pohodniki uspešno prehodili 11,6 kilometrov s 600 metri višinske razlike, za kar so potrebovali okoli pet ur. Pohod se je odvijal pod budnim očesom Hrvaške gorske reševalne službe iz Pulja.
Na koncu je udeležence pozdravila predsednica Meddruštvenega odbora PD Primorske Marija Kuhar, predsednik IPS-a pa podelil različna priznanja, ki so si jih planinci zaslužili v letu 2018 za delo v planinstvu.

Dobro razpoloženi planinke in planinci so se prijateljsko razšli z »na svidenje« na prihodnjem dogodku, kjerkoli že bo. Povezovanje in medsebojno sodelovanje pomeni ustvarjanje mostov prijateljstva in strpnosti ter priznavanje različnosti med ljudmi! In kje je lepša priložnost za vse to, če ne prav v objemu narave in hribov - skupni pohodi po Čičariji so namenjeni prav temu.

Maruška Lenarčič