Smeh, griči, pravljice in vodniki so letošnja knjižna bera

Planinska založba PZS je predstavila raznovrstne knjižne novosti. Rdeča nit letošnjih novosti so leposlovna dela, katerih avtorji so Dušan Škodič, Rafael Terpin in Anka Rudolf. Roman Tratar z vodnikom Julijske Alpe: osrednji del vabi v okolico Triglava. Da boste varno hodili, je založba izdala tudi nove in izpopolnjene planinske zemljevide.

Vsako leto v Planinski založbi PZS pripravijo program, ki je pester in raznovrsten, saj je to potrebno tako zaradi ponudbe kot možnosti boljše prodaje. To pomeni, da so zvrsti različne, od leposlovja, mladinske literature, pa do vodnikov po naših in tujih gorah, plezalnih vodnikov, vodnikov v angleškem jeziku. »Rdeča nit letošnjih novosti so leposlovna dela. Razlog je preprost, te izdaje so v smislu priprave za tisk manj zahtevne kot so vodniške in jih začnemo pripravljati že leto pred izidom. Tako smo letos do zdaj izdali tri novosti, vse pa so leposlovne, ostalo pa je žal zastalo. Planinska zveza se je namreč odločila, da ustavi izdaje dokler ne bo prodaja prišla na stopnjo pred krizo. Oba avtorja leposlovnih del, Dušan Škodič in Rafael Terpin, sta rutinirana pisca, njuni knjigi pa sta povzetek izbora člankov iz Planinskega vestnika. Seveda so bila vsa besedila ponovno uredniško obdelana, oba pa imata tudi novi spremni besedi. Knjižica Anke Rudolf je njen prvenec, čeprav so tudi tu nekatera poglavja povzetek že znanih besedil, seveda tudi tu na novo uredniško obdelana. Prepričan sem, da bodo edicije v pomanjkanju planinskih leposlovnih edicij zadnjega desetletja bistveno popestrila tovrstno knjižno ponudbo,« je uvodoma povedal urednik Planinske založbe Planinske zveze Slovenije Vladimir Habjan

vladimir_habjan_andrej_stritar
Urednik Planinske založbe Planinske zveze Slovenije Vladimir Habjan, urednik kartografije PZS Andrej Stritar in avtor vodnika JUlijske Alpe: osrednji del Roman Tratar

Zaradi omejitev bodo v založbi od deset načrtovanih izdaj izdali morda polovico. Jeseni bo izšel plezalni vodnik Vertikale Slovenije, avtorjev Andreja Grmovška in Viktorja Relje. Gre za vodnik športnih in modernih smeri v slovenskih Alpah - več kot 230 smeri v 60 različnih stenah. Jeseni bi naj izšla tudi Vodnik po glavnih mejnikih Rapalske meje, avtorja Dušana Škodiča in leposlovna knjiga Vladimirja Habjana, Tipanje v neznanem, v katero je vključenih 16 hribovskih zgodb iz slovenskih gora, kot tudi od Karnijskih Alp do alpskih štiritisočakov in daljne Japonske. »Vodnik po Bohinjski planinski poti je prestavljen v leto 2021, kot tudi prenovljena izdaja Slovensko planinstvo. Če bodo razmere ugodne, bi lahko letos izšel še vodnik Najvišji vrhovi evropskih držav avtorjev Jožeta Draba in Andreje Tomšič Drab,« je zaključil Habjan.

Spomladi je ljubitelje gora razveselila zbirka planinskih humoresk Smeh z gora izpod mojstrskega peresa Dušana Škodiča. V knjigi je sedemnajst zabavnih zgodb in niti dve si nista podobni. Zbiral jih je trideset let in želel je, da bi smešne dogodke delil še z ostalimi. Kot je povedal nihče ne hodi v gorski svet le zato, ker mu je tako všeč siva barva skal. »Za doživljanje estetike že morda, za smeh in veselje pa to zagotovo ni dovolj. Tisto nam bo ostalo, ko bomo nekoč gore gledali iz doline. Zgodbe pa so resne ali zabavne - in te so nabirek onih, ob katerih smo se nekoč držali za trebuh. Ker je bila prejšnja knjiga Ljudje v gorah resna in se je bolj dotikala tragedije, je bila logična posledica Smeh z gora. Vseeno pa bo bralec že ob branju prve zgodbe začutil, da gre za humor, ki ni enak dolinskemu.« Dušan Škodič je pred leti navdušil z zbirko zgodovinskih zgodb Ljudje v gorah. Zabavne zgodbe z gora dopolnjujejo ilustracije Milana Plužareva.
Anka_Rudolf_in_Rafael_Terpin

Posebno zgodovinsko in etnološko vrednost ima zbirka osemnajstih pravljic, pripovedk in zgodb zbranih v knjigi Čez drn in strnAnka Rudolf je s pomočjo zgodb vsebinsko predstavila širše območje Idrijskega, njegovih prebivalcev in njihovega načina življenja od najzgodnejših časov do današnjih dni. Vsebinsko zelo raznolike zgodbe so polne domišljije in opisov raznotere človeške nravi. »Z zgodbami se srečujem v vsakdanjem življenju in na mojih potepuških poteh. Dogodki, stvari, pripovedi, omembe malenkosti, mi vzbudijo raziskovalno vnemo. Sprašujem se, kako je bilo v resnici, poskušam vstopiti v tisti svet in moja velika želja je te konstrukte s prečudovitimi besedami slovenskega jezika naslikati bralcu,« je opisala avtorica, kako jo je premamil svet zgodb. »Zgodbe se v meni zbirajo že celo življenje. Velike skrbi me je rešil prijatelj, ki mi je nekoč rekel, da za dobro zgodbo ni potreben velik dogodek.« Njena mladost je bil še čas, ko so starši pripovedovali stare zgodbe, legende, vraže, verovanja, nepojasnjene dogodke in seveda pravljice, ki so nastale ravno zaradi vzgoje in obvladovanja otrok. V svoji raznolikosti se avtorica najprej dotika domišljije, ki jo vodi, nato pa obdobja odkrivanja živosrebrove rude, umetnosti izdelovanja čipk po vsej Evropi, razvoja idrijske kulinarike in življenja rudarske družine ter usodnih potresov in plazov, ki so prizadeli veliko članov vaških skupnosti. Zaveda se človeške zmožnosti, da znajo ljudje, ki se sredi vojne znajdejo v domala smešnih okoliščinah, kljub vsakovrstnim različnostim sodelovati. Knjigo bogatijo ilustracije Idrijčana, akademskega slikarja Jurija Pfeiferja.

Knjiga Griči je delo Rafaela Terpina, akademskega slikarja, zbiratelja idrijskih anekdot in pripovedi ter sodelavca Planinskega vestnika že štiri desetletja. Avtor je med skritimi kotički vipavskih, tolminskih in škofjeloških vrhov srkal pripovedi zadnjih prebivalcev, spremljal klecanje starih domačij in vse zbral v zgodbah, ki so poklon svetu, življenju in krajini, ki izginjajo ter ostajajo le še na njegovem papirju. Knjiga ni samo zbirka njegovih razmišljanj, temveč tudi zbirka njegovih slik. »Kot gimnazijec sem naslikal prve slike, seveda je to bila pokrajina. Hkrati sem raziskoval svet okrog domačega kraja. Dar slikanja me je pripeljal na likovno akademijo, kjer v programu ni bilo posebnega poudarka na krajini, a sam sem vedel, da sem ji zapisan s srcem. Pisanje mi je bilo vedno blizu, z njim v vseh letih izobraževanja nisem imel težav. Prvi resnejši zapis je bil o Gačniku. Le ta nas je - raziskovalne prijatelje - popolnoma prevzel. Prvi moj članek sploh je bil o njem objavljen v Planinskem vestniku.« Najprej ga je prevzela pokrajina od Porezna do Javornika, ki jo je prehodil že s starši in se ji je kasneje kot samostojen hodec posvečal vse podrobneje. »Pil sem njeno slikovitost, občudoval njen relief, ki ga oblikujejo vode, ki dolbejo grape in ustvarjajo doline. Iskal in užival sem na razglediščih, ki ti ponudijo široke poglede na vso to slikovitost in raznolikost. Spoznavanje krajine je šlo vedno vštric s spoznavanjem kmečkega sveta. Spoštujem umnost, s katero so ga nekoč ustvarili naši predniki in njegova zapuščenosti in izginjanje me je vedno ganila. Srečeval in govoril sem še z njenimi zadnjimi prebivalci. Zaradi njih sem pisal, prav se mi je zdelo, da vsaj za nekom od njih ostane kakšna zapisana beseda,« je še dodal besedni umetnik Rafael Terpin, kot ga je imenoval dr. Igor Dakskobler. »Skromno se predstavlja kot akademski slikar, rovtarski krajinar, a je veliko več od tega

avtorji(od leve sedijo) Andrej Stritar, Roman Tratar, Anka Rudolf, Rafael Terpin in Dušan Škodič

Julijske Alpe z osrednjo goro Triglav in z bogatimi naravnimi znamenitosti pritegujejo najmnožičnejši obisk pri nas. Tu se je pisala naša planinska zgodovina. Triglav ima posebno energijo in ni naključje, da je pri Slovencih postal magnet in skoraj sinonim za obisk gora. Nov vodnik Julijske Alpe: osrednji del je delo Romana Tratarja, ki je mogoče res novinec med pisci vodnikov, nikakor pa ne v gorah. Prehodil je tako rekoč vse, katere se v Julijcih prehoditi da. Planinski vodnik Julijske Alpe: osrednji del bralcu predstavi del Julijskih Alp med prelazom Vršič na zahodu in Komno s Krnskimi jezeri na jugu ter Savo Dolinko na severu in Savo Bohinjko z Bohinjskim jezerom na jugu. »Vodnik je namenjen praktično vsem, ki se radi podajajo v gorski svet. Tako začetnikom, ki se šele spoznavajo s planinarjenjem, kot tudi izkušenim, ki bi radi pokukali v kakšen manj raziskan kotiček. Gre namreč za enciklopedični vodnik, ki popisuje praktično vse kar je »planinskega« na območju osrednjih Julijskih Alp (od lahkih označenih poti do visokogorskih brezpotij ), tako lahko v njem vsakdo najde kaj sebi primernega,« je vsebino vodnika razložil njegov avtor. 
Roman Tratar je bil kot vodnik v planinskih društvih aktiven vsa leta, izziv mu je bilo raziskovanje novih, zanj neznanih vrhov, obiskoval je tudi gore v tujini. Za obisk gora je navdušil mnoge znance in prijatelje ter jim predajal svoje znanje, medtem pa podrobno spoznal razvejano mrežo poti in tudi prenekatere brezpotne predele naših gora. Zakaj je za obisk gora včasih potrebno tudi vodniško spremstvo? »Na poteh oziroma vzponih na vrhove, ki presegajo naše gorniško znanje in poznavanje si je potrebno zagotoviti predvsem varno udejstvovanje. Pomoč vodnika, ki je dovolj usposobljen, nam bo prišla prav tako pri orientaciji, kot pri uporabi opreme in varovanja, hkrati pa bomo med turo dobili precej uporabnih napotkov. Torej, če so naše gorniške ambicije višje od osvojenih znanj in pridobljenih izkušenj, si za tako turo le priskrbimo spremstvo vodnika.« Planinski vodnik Julijske Alpe je tako sestavljen iz štirih zvezkov, enciklopedično posvečenih osrednjemu delu in južnemu delu Julijskih Alp, skupinama Mangarta in Jalovca ter Zahodnim Julijskim Alpam.

du_an__kodi_Dušan Škodič je zbral sedemnajst zabavnih zgodb in niti dve si nista podobni. 

Da bo varen korak v gorskem svetu, si je pred izbiro ture dobro prebrati priporočila za varnejše in užitkov polnejše obiskovanje gora. Na to temo smo v PZS pripravili številne zgoščenke. Eno izmed priporočil je, da si priskrbite planinski zemljevid ter vodnik in z njuno pomočjo načrtujete pot. V založbi PZS so si zadali dolgoročni cilj, da bodo s kakovostnimi zemljevidi pokrili vsa naša gorstva. »Vsak zemljevid je treba pogosto popravljati, saj se svet pač spreminja. Zemljevid Triglava je ponatisnjen, maja smo izdali zemljevid Ljubljane z okolico. Tik pred izidom sta tudi Slovenska Istra, Kras in okolica ter Semič z okolico,« je zaključil urednik kartografije PZS Andrej Stritar.

Medijske objave:

400 vzponov na 100 vrhov - MMC
Anka Rudolf napisala knjigo - Idrija.com
Pogovor na radiu Primorski val
Sveža bera Planinske založbe Planinske zveze Slovenije - Val 202
PDF Knjige za ljubitelje gora vseh generacij - Gorenjski glas
PDF Za dobro zgodbo ni potreben velik dogodek - Jana Zarja
PDF Poletna literatura - Liza Maja
PDF Velike in male besede iz srca -  Gorenjski glas
PDFPlaninski humor ni enak dolinskemu - Jan Zarja 
V zgodbah po idrijskih gričih - Radio Ognjišče
PDF Griči - Ognjišče
PDF Čez drn in strn - Ognjišče
PDFIz svoje zvrhane malhe je potegnila knjigo pravljic -  Primorske novice
Pravljice in pripovedke v knjigi Anke Rudolf - Idrijske novice
Rafael Terpin in njegovi griči - Idrijske novice
Sveža bera Planinske založbe Planinske zveze Slovenije - Val202

Nosilec projekta

Projekt sofinancirata


Partnerji projekta